»Potem ko so nama avstrijske oblasti po zapletih odobrile zatočišče, sem se vključil v slovensko kulturno življenje v Avstriji.«

»Prišel sem iz Stavropola, ko sem videl, kaj se tukaj dogaja. Prišel sem, da svojim ljudem pomagam, kakor lahko.«

»Kulturni dom je tisti kraj, kjer ljudje, ko pridejo sem, ne rabijo imeti nobenih strahov in se lahko pogovarjamo v domačem jeziku.«

»Ko nekomu, ki te prvič vidi, rečeš, jaz sem pa logopedinja, odgovori: ‘Aha, torej če kdo ne zna reči črke r, pride k tebi.’«

»Še vedno sem v šoku.«

»Jaz sem se takrat pač odstranil iz cestišča, v šoku premišljeval, kaj bi lahko v bistvu spremenil, da ne bi prihajalo do teh nelagodnih stvari.«

»Do tebe lahko pridemo kjer koli«

»Potem smo tudi tujcem, ki pridejo sem, dali signal, da je, če želijo imeti vse pri roki, to v Ljubljani.«

»Prej si se lahko vse zmenil, če je bil eden v kuhinjo, drugi v postelji, zdaj pa se ne slišiva, ko je eden v kopalnici.«